sobota, 24. september 2016

The Internet Thinks I’m Still Pregnant

Aplikacije za nosečnice so jim v pomoč? Morda, a podatki, ki jih vnašajo so prodani, izmenjani in zaživijo svoje lastno življenje - tudi po "smrti" nasciturusa, ki ni ugledal sveta.

Primer iz The New York Times:

"
I hadn’t realized, however, that when I had entered my information into the pregnancy app, the company would then share it with marketing groups targeting new mothers. Although I logged my miscarriage into the app and stopped using it, that change in status apparently wasn’t passed along.

Seven months after my miscarriage, mere weeks before my due date, I came home from work to find a package on my welcome mat. It was a box of baby formula bearing the note: “We may all do it differently, but the joy of parenthood is something we all share.”
"

petek, 23. september 2016

cfp. Metric Culture: The Quantified Self and Beyond

Conference: Metric Culture: The Quantified Self and Beyond

Date of conference: 8-9 June 2017
Venue: Aarhus Institute of Advanced Studies, Denmark

We invite submissions (theoretical, empirical, visual or performative) on topics related (but not limited) to:
  • Histories and genealogies of self-tracking and quantification
  • Sociology and philosophy of wearable technologies and ubiquitous computers
  • The social life of self-tracking practices and data
  • Self-tracking and social media
  • Self-tracking and biomedia
  • Quantified Self communities
  • Quantified Self and Big Data
  • Quantified Self and healthcare
  • Quantified Self and the insurance industry
  • Quantified Self and the law
  • Quantified Self and the environment
  • Quantified Self and surveillance
  • Quantified Self at the workplace
  • Politics of metrics within academia
  • Methodological issues in researching the Quantified Self and metric culture
We are particularly interested in contributions from the fields of Media and Cultural Studies, Digital Culture, Sociology, Philosophy, Anthropology, Medical Humanities, Surveillance Studies, and other related disciplines. Participation of the Quantified Self community itself is also highly encouraged.

Deadline and contact information:

Abstracts (max. 200 words) and a short biographical note (max. 100 words) should be sent by 10 Nov 2016 to bajana@aias.au.dkwith “metric culture abstract” as the email title.  

Big data in slovenska javna uprava

Kvantificirjanje dela javnih uslužbencev v SLO, katere logika v ozadju je: 
“glede na to, da ste v državnih službah, ste po defaultu zabušanti, paraziti, zelo verjetno je, da obstajajo še rezerve, da bi naredili več, hitreje in učinkoviteje”. Gotovo so tudi taki... Big data se lepo ujema z logiko izžemanja.

torek, 16. avgust 2016

Tudi DNK sledi so lahko »mobilne«

DNK analiza danes velja za eno najbolj učinkovitih metod za identifikacijo posameznika in s tem  za nepogrešljivo orodje organov odkrivanja in pregona kaznivih dejanj, vendar pa ima tudi ta preiskovalna metoda svoje pomanjkljivosti oziroma prinaša tveganje za obsodbo nedolžnih posameznikov. Poglejmo primer iz ZDA (LINK): konec leta 2012 so brezdomca Lukisa Andersona obtožili umora nekega multimilijonarja, saj so na kraju kaznivega dejanja našli njegove DNK sledi. Vendar pa je imel Anderson neizpodbiten alibi – v času izvršitve kaznivega dejanja je bil zaradi hude alkoholiziranosti (na meji komatoznosti) hospitaliziran in pod stalnim zdravniškim nadzorom. Kako se je njegov DNK torej znašel na kraju kaznivega dejanja? Ugotovljeno je bilo, da po naključju. Zdravniška ekipa, ki je prišla na prizorišče umora, je namreč istega dne, vendar dobre tri ure pred tem, oskrbela tudi napol mrtvega Andersona. Njegov DNK material je očitno ostal na medicinskem osebju, ki ga je nehote »posadilo« na kraju kaznivega dejanja.

Ta primer nazorno kaže, da nobena dokazna metoda ni absolutna oz. 100% in da je tudi rezultat DNK analize le košček v dokaznem mozaiku, na kar morajo biti ustrezno pozorni tako organi odkrivanja in pregona kaznivih dejanj kot tudi sodišče. 

torek, 19. julij 2016

Hramba prstnih odtisov oseb, ki niso bile obsojene

Ena od zbirk velikih podatkov je tudi daktiloskopska zbirka, v kateri so – povedano poenostavljeno – zbrani prstni odtisi posameznikov. V zadevi M.K. proti Franciji (LINK) se je Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) ukvarjalo z vprašanjem hrambe prstnih odtisov oseb, ki so bile sicer osumljene kaznivih dejanj, niso pa bile obsojene.
Dejansko stanje primera je sledeče: pritožnik je bil v letih 2004 in 2005 v dveh kazenskih postopkih zaradi suma, da je povezan s tatvinami knjig. V obeh primerih mu je policija vzela prstne odtise in jih shranila v računalniški zbirki prstnih odtisov. Pritožnik je bil v enem postopku oproščen, drugi pa je bil ustavljen. Leta 2006 je zahteval, da se njegovi prstni odtisi izbrišejo iz baze podatkov. Zahtevi je bilo ugodeno le glede izbrisa prstnih odtisov, ki so mu jih odvzeli v postopku, ki se je zaključil z oprostilno sodbo, medtem ko je bila glede izbrisa pristnih odtisov iz drugega (ustavljenega) postopka neuspešna tudi pritožba zoper zavrnitev tega izbrisa. Pritožnik se je obrnil na ESČP z zatrjevanjem, da hramba njegovih podatkov v računalniški bazi prstnih odtisov krši njegovo pravico do zasebnosti.

ESČP je pritožniku pritrdilo in ugotovilo, da je bil v konkretnem primeru kršen 8. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah, saj je hramba pritožnikovih prstnih odtisov nesorazmerno posega v njegovo zasebnost, pri tem pa ni mogoče trditi, da bi bila nujna v demokratični družbi. Sodišče je posebej poudarilo, da Francija s sistemom hrambe pristnih odtisov oseb, ki so bile sicer osumljene kaznivih dejanj, niso pa bile nikoli obsojene, ni zagotovila poštenega ravnovesja med nasprotujočim si javnim interesom na eni in pritožnikovimi zasebnimi interesi na drugi strani. 

sreda, 15. junij 2016

WI-FI Whisperer: umetnost v podporo ozaveščanju o ranljivosti podatkov

Ameriški umetnik Kyle McDonald je z namenom ljudem nazorno pokazati, kako ranljivi so podatki iz pametnih mobilnih telefonov, ustvaril napravo, ki jo je poimenoval Wi-Fi Whisperer. Napravo, ki je zasnovana tako, da prestreza nezavarovane podatke, ki jih mobilni telefon posreduje v okolico, je instaliral na enem od sejmov na temo glasbe in tehnologije. Ko je posamezen obiskovalec sejma šel mimo te naprave, je zajela vse prosto dostopne podatke iz njegovega mobilnega telefona in jih prikazala na ekranih v okolici, medtem ko je v ozadju skrita oseba (kot nekakšen demonski Veliki brat) šepetala podatkovni tok: v katera omrežja se je posameznik pred kratkim povezal, katere spletne strani je obiskal ipd.. Med posamezniki, ki so se ujeli v eksperiment, je bilo zaznati dve prevladujoči reakciji: »To je strašljivo« in »Kaj lahko storim, da to preprečim?« Glede prvega ni kaj dodati J, glede drugega pa je nekaj nasvetov v članku, ki opisuje podrobnosti tega dogodka (link). 

ponedeljek, 30. maj 2016

Prihodnost poučevanja: asistenti roboti ("chat-bots")

Na podlagi velike kopice vprašanj, ki jih je profesor prejemal od študentov, je oblikoval "chat-bot" - virtualno asistentko Jill Watson na podlagi IBM-ovega Watsona. Ta je odgovarjala študentom in študentje pogosto niso opazili.

Več  Washington Post.