ponedeljek, 26. januar 2015

Krasni novi svet Velikega podatkovja

"Čustvena okužba", pojem iz eksperimentalne psihologije, je nekaj, kar se zelo hitro širi po spletnih družbenih omrežjih. Študija Kramerja et al. je dokazala, da je mogoče čustva "lansirati" in poljubno spreminjati razpoloženje uporabnikov družbenih omrežij, ne da bi se tega uporabniki zavedali.

Študija je bila opravljena na 700.000 Facebook uporabnikih, ki s tem niso bili seznanjeni (etičnost raziskovanja je zato del polemik, ki jih je študija sprožila). Glavna ugotovitev študije je, da zmanjšanje pozitivnih novic v News Feed vpliva na razpoloženje (tudi depresivnost) uporabnikov. To pomeni, da se "čustvena okužba" prenaša tudi izven medosebnega komuniciranja preko "zgolj" novic. Ko so pozitivne izraze zmanjšali, so ljudje objavili manj pozitivnih postov, in obratno.

Rezultati tako kažejo, da čustva, ki jih izražajo drugi na Facebooku, vplivajo na naša lastna čustva. Eksperiment tudi dokazuje, da medosebna interakcija in neverbalni znaki niso nujno potrebni za čustveno okužbo; pa tudi da opazovanje pozitivnih izkušenj drugih ljudi generira pri drugih pozitivne iskušnje. Zatorej ;-) ;-) ;-)


ponedeljek, 19. januar 2015

Veliki podatki v letu 2015: gorivo za internet stvari

Po napovedih, ki temeljijo predvsem na novostih, predstavljenih na sejmu zabavne elektronike, ki je potekal v začetku januarja v Las Vegasu (Consumer Electronics Show), bo veliko podatkovje v letu 2015 še posebej poganjalo industrijo t.i. interneta stvari. Internet stvari (Internet of Things, IoT) je izraz, ki (zelo splošno rečeno) označuje  koncept, v katerem so vsakdanji fizični objekti, pa tudi živali in ljudje opremljeni s posebnim identifikatorjem in sposobni prenašati podatek po omrežju brez neposredne interakcije.  »Stvar« v konceptu interneta stvari je lahko oseba z vgrajeno napravo za spremljanje delovanja srca (heart monitor implant), domača žival, opremljena s čipom, avtomobil z vgrajenimi senzorji, ki voznika opozarjajo na nizek tlak v gumah ali druga stvar, ki ji je mogoče dodeliti IP naslov in jo opremiti s tehnologijo, ki ji bo omogočala, da prenaša podatke preko mreže. Naprave in aplikacije, ki temeljijo na IoT tehnologiji, naj bi v osnovi torej napravile naše življenje še bolj udobno, vendar za ceno tega, da imajo zelo veliko podatkov o nas in našem življenju.

Evropska komisija je že leta 2009 sprejela Akcijski načrt za Evropo na področju interneta stvari.  O fenomenu interneta stvari je na str. 2 tega načrta med drugim zapisala:
»Uporaba aplikacij interneta stvari naj bi po pričakovanjih bistveno pripomogla k soočanju s sodobnimi izzivi družbe. Tako se bo s sistemi za spremljanje zdravja lažje soočiti z izzivi staranja prebivalstva, s povezanimi drevesi se bo lažje spopasti s krčenjem gozdov, s povezanimi avtomobili pa bo mogoče zmanjšati prometne zastoje, izboljšati njihovo primernost za recikliranje in tako zmanjšati njihov ogljični odtis. Medsebojna povezanost fizičnih predmetov naj bi povečala znatne učinke velikih v omrežje povezanih komunikacij na našo družbo in postopno privedla do temeljite spremembe vzorca.« Ob tem je med drugim opozorila, da internet stvari potrebuje stalno spremljanja z vidika varstva zasebnosti.

V zvezi s tem je Delovna skupina člena 29 16. septembra 2014 sprejela mnenje št. 8/2014 o najnovejšem razvoju na področju interneta stvari (Opinion 8/2014 on the on Recent Developments on the Internet of Things), z namenom prispevati k identifikaciji in spremljanju tveganj, povezanih s pametnimi napravami, kadar so na tnalu temeljne pravice državljanov EU.  Mnenje se osredotoča na tri vrste IoT tehnologij oz. naprav:  
- elektronske naprave, ki se nosijo ali oblečejo (wearable computing), kot npr. ure ali očala, opremljene s senzorji, kamerami ali mikrofoni, ki razširjajo njihovo uporabnost npr. s tem, da beležijo podatke in jih sporočajo proizvajalcu,
- naprave tipa »podvojeni jaz« (quantified self), ki so zasnovane tako, da jih posamezniki nosijo z namenom spremljati svoje navade in življenjski slog (te naprave lahko merijo in beležijo tudi podatke, povezane z zdravstvenim stanjem posameznika, npr. srčni utrip, težo, porabo kalorij ipd.) in
- domača avtomatika  (home automation or »domotics«) oziroma naprave, ki so nameščene doma ali v pisarni in jih je mogoče upravljati na daljavo ali pa s pomočjo vgrajenih senzorjev same zaznajo, kdaj je potrebna njihova aktivnost (npr. pametne žarnice, termostati, dimni alarmi, vremenske postaje, tudi pametni pralni stroji ipd.). 

V povezavi z navedenimi IoT tehnologijami je delovna skupina identificirala naslednja področja, na katerih obstajajo pomembni izzivi, povezani z zasebnostjo in varstvom podatkov:
 pomanjkanje nadzora in informacijska asimetrija,
-  problematičnost kvalitete uporabnikove privolitve,
-  sklepi na podlagi podatkov in sprememba namena prvotne obdelave podatkov,
-  intruzivno razkrivanje vzorcev obnašanja in profiliranje,
  omejene možnosti ostati anonimen pri uporabi storitev,
-  varnostna tveganja: varnost vs. učinkovitost.

V zvezi s tem je delovna skupina izdala številna priporočila, in sicer nekaj splošnih priporočil ter ločena priporočila za izdelovalce opreme, razvijalce programov, lastnike IoT naprav in organe za standardizacijo. Poudarek je na minimiziranju posegov v zasebnost z uporabo konceptov vgrajene oziroma privzete zasebnosti (privacy by design, privacy by default).

Internet stvari in veliki podatki v bistvu predstavljajo dve strani istega kovanca, saj lahko naprave, ki temeljijo na tehnologiji interneta stvari, praviloma funkcionirajo le, če je sistem nenehno in ažurno polnjen s podatki. Internet stvari ni zanimiv le s tehničnega vidika, ampak sproža oziroma bo sprožal številna zanimiva vprašanja tudi v (kazenskem) pravu. Malo za šalo: kdo je odgovoren, če pametni hladilnik naroči goro drage hrane, ki si je lastnik ne  more privoščiti ali če lastnik ne more ali noče plačati računa za električno energijo ali/in zemeljski plin potem ko se je njegov pametni termostat »odločil«, da bo hišo  v času, ko ni nikogar doma, spremenil v savno? Ali pa če pametni avtomobil pri samostojnem parkiranju zadane drugo vozilo (ali celo človeka)? Malce pa tudi zares: takšne »odločitve« so pametnim napravam lahko tudi sugerirane – v primeru hladilnika, ki je pošiljal SPAM elektronska sporočila (o primeru je pred časom poročal BBC) je bilo npr. ugotovljeno, da naprava tega ne počne po lastnikovi ali po »svoji« volji (npr. zaradi programske napake), ampak zaradi hekerskega napada.


ponedeljek, 5. januar 2015

Big data needs big regulator?

Zaupanje ljudi v organizacije in podjetja, ki upravljajo in analizirajo zbirke velikih podatkov se ob vedno novih škandalih upravičeno zmanjšuje. Bi k izboljšanju stanja pripomogla neodvisna agencija, ki bi nadzirala področje in skrbela, da pri uporabi velikih podatkov ne bi prihajalo do zlorab?

There is some consensus among policymakers, regulators, commercial data firms and consumer privacy experts that what is needed is some sort of recognised, accountable, trustworthy body to bridge the gaps between consumers, suppliers and the market.

This organisation would serve as a broker, managing a person’s data and dealing with firms on their behalf. It would aim to prevent or at the very least fix any harm that occurs due to the misuse of data. It could uphold the public interest, but also educate.

For example, it could help organisations share and use data in new and useful ways, but only if the data was used appropriately – staying true to the spirit of the right people using the right data for the right reasons. It could even award trust marks – such as the one that the Information Commissioner’s Office are consulting on – to firms that can prove they use their customer’s data responsibly. (Vir: Is big data heading for its 'horsemeat moment'?)

Kiberkriminal v Sloveniji

Na portalu podcrto.si si lahko preberete članek Kiberkriminal v Sloveniji (1): od spletnih prevar do vohljanja tajnih služb. Zanimiva je omemba napadov na naše državne uradnike in elektrarne:
Se ti kibernetski napadi, ki jih pravzaprav izvajajo države, dogajajo tudi v Sloveniji? Odgovor Gorazda Božiča je pritrdilen. »Zaznali smo nekaj napadov, pri katerih so sledi kazale na Kitajsko. Šlo je za kibernetske napade na državne uradnike, ki sodelujejo v delovnih skupinah v tujini. Zadeve, o katerih beremo, se dogajajo tudi v Sloveniji. V zadnjih petih letih smo obravnavali več kot deset takšnih primerov. Ne vemo pa, kolikšnega deleža napadov nismo odkrili. Upal bi si trditi, da kar nekaj.  Verjetno so Američani, Rusi in Kitajci v naših državnih mrežah.« ... Na primer, Američani so jih pred kratkim opozorili na ranljivosti informacijskega sistema ene izmed naših hidroelektrarn. Sistem je vseboval škodljivo programsko kodo, ki je napadalcu omogočala spremljanje stanja elektrarne. Z nekaj dodatnega programiranja bi morda lahko prevzel tudi nadzor nad delovanjem elektrarne.

Big Data & Society Journal

Nova revija Big Data & Society za veliko podatkovje in njihov učinke na družbo od oktobra 2014.

Big Data & Society (BD&S) is a SAGE open access peer-reviewed scholarly journal that publishes interdisciplinary work principally in the social sciences, humanities and computing and their intersections with the arts and natural sciences about the implications of Big Data for societies.