torek, 29. september 2015

Kaj nam veliko podatkovje lahko pove o beguncih?

Ta kratki filmček na kratko opiše, kaj uporabniki sirskega googla iščejo na spletu. Nekatera njihova iskanja so razmeroma pričakovana - "Imigracija v Nemčijo" in "Azil v Nemčiji", "Madžarska in begunci", zemljevidi in razdalje med kraji, ki jih morajo prepotovati na poti v obljubljeno deželo.

Manj pričakovana in najbrž še bolj boleča so iskanja tistih, ki ostajajo doma: "Rdeči križ Sirija", "Kako doma oskrbeti opekline", "Oživljanje usta na usta" in podobno.






Podatki, ki dajejo neverjetno dobro sliko o dogajanju v sedanjosti, pa lahko pridejo prav tudi pri napovedovanju prihodnjih dogodkov - glede na iskalne pojme, pravijo avtorji posnetka, ni pričakovati zmanjšanja begunskega eksodusa is Sirije.



ponedeljek, 28. september 2015

Algorithmic storytelling

Zanimiv projekt, ki se je začel že pred 10 leti: pobrati vse stavke na spletu, ki vsebujejo sintagmo: "čutim" ("I feel" in "I am feeling"). Tako lahko primerjamo:
- ali se Evropejci počutijo bolj žalostne od Amerosov?
- ali se ženske počutijo pogosteje debele kot moški?
- kakšna so najbolj reprezentativna občutja 30-letnic v New Yorku?
- kako se ljudje počutijo v Bagdadu?

Zdaj pa si zamislimo manj "nedolžno" idejo in kako bi to lahko delovalo pri drugačnih "sentiment analizah" varnostnih organov.

O metodi:

"
At the core of We Feel Fine is a data collection engine that automatically scours the Internet every ten minutes, harvesting human feelings from a large number of blogs. Blog data comes from a variety of online sources, including LiveJournalMSN SpacesMySpaceBloggerFlickrTechnoratiFeedsterIce Rocket, and Google.
We Feel Fine scans blog posts for occurrences of the phrases "I feel" and "I am feeling". This is an approach that was inspired by techniques used in Listening Post, a wonderful project by Ben Rubin and Mark Hansen
Once a sentence containing "I feel" or "I am feeling" is found, the system looks backward to the beginning of the sentence, and forward to the end of the sentence, and then saves the full sentence in a database.
"

O rezultatih:
"

The result is a database of several million human feelings, increasing by 15,000 - 20,000 new feelings per day. Using a series of playful interfaces, the feelings can be searched and sorted across a number of demographic slices, offering responses to specific questions like...
"

Več na:
http://wefeelfine.org/methodology.html


sreda, 2. september 2015

PREDLOG NOVELE ZAKONA O NALOGAH IN POOBLASTILIH POLICIJE


V avgustu je slovenska Policija kot delovno gradivo predstavila osnutek spremembe Zakona o nalogah in pooblastilih policije.[1] Predlog posega tudi na področje posegov v zasebnost, zato velja predstaviti določene predloge sprememb.

Najprej velja omeniti spremembo 11. člena zakona, ki se zdi zgolj tehnična, saj naj bi se izraz kriminalistično pridobivanje in vrednotenje informacij spremenil v kriminalistično obveščevalno dejavnost. A je treba to spremembo verjetno povezati tudi z bolj daljnosežnimi spremembami 23. in 24. člena zakona, ki govorita o prirejeni identiteti tajnih delavcev. Trenutno besedilo predloga namreč omogoča ustvarjanje prirejene identitete tudi pred samo izvedbo prikritega preiskovalnega ukrepa, a povsem neomejeno glede na čas trajanja, povezavo z določeno zadevo, osebo, akcijo, itd.

Omeniti velja tudi potencialno širitev varnostnega pregleda na ustno votlino,[2] ter zniževanje standardov za opravljanje pregleda osebe po 52. členu Zakona o nalogah in pooblastilih policije. Temeljna pogoja, da se je to pooblastilo sploh uvedlo v zakon (neposredna zaznava policista, da ima oseba pri sebi predmete, ki jih je treba zaseči, ter velika verjetnost za posest teh predmetov), se znižujeta. Dovolj naj bi bila verjetnost posesti prepovedanega predmeta, policist pa bi to lahko ugotavljal ne samo na podlagi neposredne zaznave, ampak tudi na podlagi ugotovljenih dejstev in okoliščin.

Z vidika zasebnosti je zanimiv tudi predlog Policije, da bi pri nadzoru cestnega prometa na javnih cestah in drugih javnih površinah smeli uporabljati tehnična sredstva za optično prepoznavo registrskih tablic z namenom ugotavljanja pogojev za udeležbo voznika in vozila v cestnem prometu ter iskanja oseb in predmetov.[3]

Tudi pri uporabi tehničnih sredstev pri izvajanju policijskih pooblastil in spremljanju javnih zbiranj naj bi prišlo do sprememb. Policija pri tem skuša bolj natančno opredeliti meje pooblastila; način njihove uporabe oziroma njihove nosilce. Tako naj bi se ta tehnična sredstva (ki naj bi vključevala tudi drone) uporabljala neposredno, iz vozila, plovila, zrakoplova, iz zgradb ali drugih objektov, po trenutnem predlogu pa naj bi obstajala tudi možnost uporabe tehničnih sredstev, ki so v lasti drugih državnih organov in pravnih oseb.[4]



[1] Uradni list RS, št. 15/13 in 23/15 – popr..
[2] 51. člen zakona.
[3] 113/IV člen zakona.
[4] 114/V, VI člen zakona.