Nova tipologija zasebnosti

Članek o novi tipologiji o zasebnosti:

Avtorji so analizirali ustavnopravne vidike zasebnosti in akademsko literaturo na temo zasebnosti v devetih drzavah (ZDA, Kanada, Anglija, Nemcija, Nizozemska, Italija, Poljska, Ceska in Slovenija), na podlagi česar so zatem ustvarili dvodimenzionalni model zasebnosti, ki ga sestavlja 8 temeljnih oblik zasebnosti:

- bodily privacy
- intellectual privacy
- spatial privacy
- decisional privacy
- communicational privacy
- associational privacy
- proprietary privacy
- behavioural privacy,
- ki jih prekriva (in deloma prepleta, a ne sovpada z ostalimi) deveta oblika - informational privacy.

Soavtorica članka je tudi Maša Galič, doktorska študentka, z Univerze v Tilburgu, oz. natančneje Tilburg Institute for Law, Technology, and Society (TILT), sicer diplomantka PF UNI LJ.

Koops, Bert-Jaap and Newell, Bryce Clayton and Timan, Tjerk and Škorvánek, Ivan and Chokrevski, Tom and Galič, Maša, A Typology of Privacy (March 24, 2016). University of Pennsylvania Journal of International Law, Forthcoming. Available at SSRN: http://ssrn.com/abstract=2754043

The Time Traveller's Guide to Investigating Crime

The internet has transformed modern life - and modern crime.

Kitajski Minority Report postaja realnost

Kljub temu da sta gospodarska rast in tehnološki napredek v Ljudski republiki Kitajski v zadnjem času v upadu, je njena vlada sporočila, da razvija napreden umetno inteligenten sistem, ki bo z zbiranjem podatkov o posamezniku sposoben predvideti, ali bo slednji v svoji prihodnosti »zagrešil« kaznivo dejanje. Proaktivne metode preiskovanja so vedno bile in vedno bodo služile kot učinkovito sredstvo preprečevanja in preiskovanja kaznivih dejanj, vendar pa ob tem ne gre pozabiti, da bo tako vzpostavljen sistem podatke črpal iz vsakodnevnih ravnanj posameznikov ter odprl reševanje problematike v zvezi s kazensko odgovornostjo posameznika na ravni miselnega delikta. Več o tem na The Talegraph.

Dostop do podatkov v oblaku s strani organov odkrivanja in pregona kaznivih dejanj

Svet Evrope je v okviru delovne skupine, ki spremlja izvajanje Konvencije o kibernetski kriminaliteti (Cybercrime Convetnion Committee, T-CY) maja 2015 pripravil dokument na temo dostopa do podatkov v oblaku za potrebe kazenskega pravosodja (Discussion Paper:Criminal Justice Access to Data in the Cloud: Challenges, LINK), v katerem so se osredotočili predvsem na vprašanja pristojnosti in mednarodne pravne pomoči. Osrednja odprta vprašanja in izzivi, ki so jih v zvezi s tem identificirali in izpostavili strokovnjaki, so naslednja.

a/ Na področju pristojnosti (jurisdiction):

      - na organe katere države naj bo naslovljena zahteva za podatke s strani napadene države (oz. države oškodovanca), če kraj izvršitve kibernetskega kaznivega dejanja ni jasen, če je upravljavec podatkov skrit za kopico ponudnikov internetnih storitev ali če se podatki gibljejo (v fragmentarni obliki ali v kopijah) med več jurisdikcijami?

- kaj naj bo osnova za določanje sodne pristojnosti. Lokacija ali podatki? Državljanstvo lastnika podatkov? Lokacija lastnika podatkov? Državljanstvo upravljavca podatkov? Lokacija upravljavca podatkov? Domicil ponudnika storitev v oblaku? Domicil podružnice ponudnika storitev v oblaku? Teritorij, kjer ponudnik storitev v oblaku trži svoje storitve? Pravo države, v kateri je lastnik podatkov najel storitev v oblaku? Teritorij, na katerem deluje organ kazenskega pravosodja?

- kaj dejansko pomeni »ponujanje storitev na teritoriju« iz člena 18.1.b Konvencije o kibernetski kriminaliteti?

- ali je res potrebno aktivirati institute mednarodne pravne pomoči, če domače sodišče izda odredbo za prestrezanje komunikacije med dvema osebama na teritoriju domače države, ponudnik storitev pa bo tehnično izvedel prestrezanje na strežniku, lociranem v drugi državi? V kakšnem obsegu bi bila s tem prizadeta suverenost te druge države? V kakšnem obsegu bi bile s tem kršene pravice obdolžencev? Velja enako za zahteve po vsebinskih podatkih?

b/ Na področju mednarodne pravne pomoči (mutual legal assistance):

          - ali je realno pričakovati, da se bo število poslanih, prejetih in obdelanih zahtev za mednarodno pravno pomoč pomnožilo 100-x, 1.000-x ali celo 10.000-x? Ali so države sposobne občutno povečati resurse za učinkovito obdelavo zahtevkov za mednarodno pravno pomoč ne le na ravni centralnih državnih organov, pristojnih za nudenje mednarodne pravne pomoči, ampak tudi na ravni sodišč, tožilstva in policijskih postaj, ki te zahtevke pripravljajo oz. obdelujejo?

- kakšen je razumen čas za pridobitev podatkov iz tuje države? Ali je to mogoče definirati z zavezujočim pravnim aktom?

- ali je možno oz. sprejemljivo oblikovati milejši režim za pridobivanje podatkov o naročnikih (subsrciber data), npr. hitro razkritje?

 - katere dodatne mednarodno-pravno zavezujoče  rešitve bi lahko prišle v poštev za učinkovit dostop organov kazenskega pravosodja do določenih podatkov , ki jih potrebujejo pri posamezni preiskavi, in ki se nahajajo v tuji ali neznani državi oz. jurisdikciji?

Od odgovorov na ta in sorodna vprašanja je in bo bistveno odvisna (z)možnost kazenskega pravosodja, da se konstruktivno in učinkovito odziva tudi v dobi velikih podatkov, v katero smo nekako padli brez posebnega opozorila (in priprave), in ki jo med drugim zaznamujejo nove oblike izvrševanja (tudi sicer starih oz. klasičnih) kaznivih dejanj.

V zvezi s tem je pomembno tudi opozorilo Sveta Evrope, da je v zvezi z masivnim zbiranjem podatkov in s tem povezanimi nadzornimi sistemi treba ustrezno ločevati kazensko pravosodje od nacionalne varnosti. Organi kazenskega pravosodja izvajajo preiskave konkretnih primerov in pridobivajo podatke za uporabo v sodnih postopkih. Kadar takšne preiskave trčijo ob človekove pravice, so predmet varovalk pravne države, vključno s predhodno ali naknadno sodno kotrolo. To je precej drugače od zbiranja masovnih podatkov na zalogo za potrebe nacionalne varnosti. Oz. kot je dejala namestnica generalnega sekretarja Sveta Evrope Gabriella Battaini-Dragoni (LINK): “A big part of the problem is confusion, in the political debate, between covert surveillance by national security services on the one hand, and measures used in criminal investigations – also known as special investigation techniques – on the other. Criminal investigations require access to specified data for specific cases. Bulk interception of data for national security purposes is a very different story, and there are serious concerns regarding democratic oversight of this activity. [...] We need more effective criminal justice; we need stronger safeguards when it comes to surveillance by the security services. What we don’t need is ongoing confusion between the two.” 

Moj avto, moji podatki

Mednarodna avtomobilistična zveza FIA oz. njena izpostava v Bruslju je konec leta 2015 zagnala projekt »Moj avto, moji podatki« (My Car, My Data), v okviru katerega se med drugim zavzema za transparentnost zbiranja in obdelovanja podatkov, ki jih beležijo avtomobili, ter za uveljavitev pravice lastnika vozila, skladno s katero bi bila obdelava teh podatkov možna le na podlagi njegove predhodne (ustrezno informirane) privolitve. Katere podatke zbirajo sodobni avtomobili, kam jih pošiljajo, kdaj, zakaj, kdo ima vpogled v te podatke, kaj se s temi podatki počne ipd., je namreč za večino lastnikov vozil oziroma voznikov neznanka, avtomobilski proizvajalci pa neradi dajejo odgovore na ta vprašanja, čeprav je raziskava, ki jo je opravil nemški avtomobilski klub ADAC, pokazala, da avtomobili zbirajo tudi podatke, ki razkrivajo navade in profil voznika (več o tem gl. v članku B. Poženela: Zbiranje in posredovanje podatkov v avtomobilih – paranoja ali upravičen strah?).

Podrobnosti o projektu »Moj avto, moji podatki« so dostopne na spletni strani http://www.mycarmydata.eu/. 

Lifelogging, big data in a workplace

Insurance incentives to use big data at a workplace. " A group of 281 employees were given a goal of taking at least 7,000 steps a day, measured using the accelerometers in their smartphones. " Report in the New York Times.