Amazon po poti Appla?

Tudi Amazon se pridružuje tistim, ki odklanjajo sodelovanje v policijskih postopkih z deljenjem informacij, ki jih zbirajo njegove naprave.

članek v Guardianu

Informacijski mehurčki

Po ameriških volitvah je na spletu znova opaziti veliko zapisov, ki opozarjajo na obstoj informacijskih mehurčkov in eho soban. Oba pojma sta sorodna in opozarjata na to, da so informacije, ki jih dobivamo na internetu, filitrirane oz. prilagojene našim "všečkom", ogledom in izraženim interesom ter nikakor niso reprezentativne.

Filtriranje množice informacij na internetu je seveda nujno, saj bi se v obilici ponujenih podatkov brez kakršnegakoli filtra izgubili (no, mogoče tudi ni tako nujno - iskalnik DuckDuckGo npr. povsem dobro funkcionira brez njega, a obenem ne ponuja tistih priboljškov, zaradi katerih ostajamo na googlu). Na drugi strani je povsem običajno, da se ljudje obdajamo z ljudmi, dejavnostmi, informacijami, med katerimi se počutimo dobro in ki pritrjujejo našim intimnim prepričanjem.

A težava tovrstnih umetno ustvarjenih mehurčkov ni povsem istovrstna kot ustvarjanje mehurčkov v realnem svetu. Na eni strani je ključno, da se v virtualni realnosti tega bistveno manj ali sploh ne zavedamo in se nam zdijo npr. zadetki, ki nam jih ponudi Google, povsem nepristranski in v celoti verodostojni. Druga težava pa leži globlje, v samem procesu filtriranja in algoritmih, ki ga opravljajo, za katere se je že nekajkrat izkazalo, da niso povsem ali sploh primerni in ne dajejo želenih rezultatov (bodisi npr. zaradi rasne ali spolne diskriminacije), poleg tega pa seveda v informacijah, na podlagi katerih delujejo in ki jih delimo tudi kar mimogrede.

Ena od možnih rešitev za te sodobne težave je osveščanje uporabnikov spleta in (samo)zavedanje, da tovrstni pojavi obstajajo in resno izkrivljajo naše dojemanje sveta okrog nas. Dober pripomoček je npr. PolitEcho, dodatek za Chrome, ki naš Facebook analizira in na premici pokaže, kje se v političnem spektru (glede na njihove izražene ali dojete preference) nahajajo naši prijatelji in posledično naše informacije. Ob tem je seveda z njim treba delit tudi nekaj zasebnih informacij, a to je že druga zgodba.

Več nasvetov, kako ojačati samozavedanje o mehurčkih najdete tudi tukaj. (The Conversation je, mimogrede, dober vir informacij, ki so pretehtane in strokovno utemeljene.)

The Best Data Visualizations of the Year

10 vizualizacij velike količine podatkov na različnih področjih znanstvenega brbotanja, vključno z:

The Causes of Gun Violence Identified

Using the latest research into gun violence, Gabriel Reilich from GOOD breaks down the growing problem in an engaging and provocative way.

Kako Donald Trump izbira naslovnike svojih tviterskih napadov?

Veliko podatkovje daje vpogled v to, kako Donald Trump izbira naslovnike svojih tviterskih napadov. Ob strahu, kaj se bo z ZDA in svetom dogajalo pod njegovo taktirko, veliko podatkovje ponuja nekaj scenarijev, kdo bi lahko bil predmet napadov v prihodnje.

Več The New York Times.

World-wide-hack

Z današnjim dnem je v Združenih državah Amerike v veljavo stopilo federalno kazensko procesno pravilo, t. i. Rule 41, ki FBI med drugim pooblašča, da na podlagi sodne odredbe s pomočjo Network Investigative Tool (NIT) oddaljeno dostopa do katerekoli elektronske naprave na globalni ravni, katere lokacija se skuša prikriti. Uporabnikom omrežij Tor in VPN, ki iz zavetja prebivališča izvršujejo kibernetska kazniva dejanja, se torej ne piše dobro. Vendar pa se gre z vidika načela sorazmernosti vprašati, ali FBI s svojo globalno zmožnostjo vdirati v elektronske naprave ne bo zaobšel številnih kazensko-procesnih zakonodaj suverenih držav, ki takšnega posega ne predvidevajo? Obetajočih si posegov v posameznikovo pravico do zasebnost na spletu mi najbrž ob tem ni potrebno omenjati.

Več o Rule 41.

Teorija drona - nova knjiga

Pri založbi Krtina je izšla knjiga Grégoire Chamayou: Teorija drona (zbirka Krt).

Vsaka tehnika nosi s seboj neko filozofijo, ki nazadnje vpliva na vsakdanje življenje uporabnikov. V tej luči Chamayou analizira pojav dronov, predvsem oboroženih daljinsko vodenih letal, katerih uporaba je  v zahodnih vojskah vedno večja. Načeloma oborožen dron zgolj ponuja možnost hipne in razmeroma poceni uporabe sile povsod po svetu brez nevarnosti za napadalca. Vendar se s tem zgodi še marsikaj drugega: odpade načelo osebne vpletenosti, ki je od nekdaj zaznamovala vojskovanje; z zmanjšanjem tveganja se poveča verjetnost uporabe sile; spremeni se pojem sovražnika, temeljni pojem političnega; ogroženost potencialnih tarč postane permanentna; izbriše se meja, ki ločuje vojno in mir. Morda ima zadnji poudarek še najgloblje posledice, kajti kot opozarja Chamayou, vojaška uporaba dronov ne sledi niti logiki miru, v tem primeru bi pač imeli opraviti z izvensodnimi poboji, niti logiki vojne, ki ima ravno tako svoja pravila, od vojne napovedi preko nadzora ozemlja do razlikovanja med vojaki in civilisti. S tem pa uporaba trotov otipljivo vpliva na našo lastno demokratično vsakdanjost in nas postavlja pred vrsto pravnih, političnih in moralnih vprašanj, verjetno pa tudi praktičnih posledic.

Grégoire Chamayou, 1976, je francoski filozof mlajše generacije, raziskovalec na CNRS v Lyonu in predavatelj na univerzi Paris Ouest (prej Nanterre). Njegovo glavno področje raziskovanja je zgodovina idej, še zlasti povezav med znanostjo in tehnologijo, in nemška filozofija. (ZALOŽBA KRTINA)

Točkovanje Kitajcev

Kitajska načrtuje poseben točkovni sistem, s katerei bodo državljanom pripisali numerično oceno glede na ocene v šoli, obnašanje v javnosti, pomaganje starejšim, poklic, prekrške in podobno. Z "dobrimi" dejanji si bodo oceno zviševali, s "slabimi" pa zmanjševali. Višje število točk bo pomenilo možnost vpisa na boljše šole, uveljavljanje popustov pri najemu hotelske sobe, boljše pogoje za odobritev kredita in podobno. 

Imagine a world where an authoritarian government monitors everything you do, amasses huge amounts of data on almost every interaction you make, and awards you a single score that measures how “trustworthy” you are.
In this world, anything from defaulting on a loan to criticizing the ruling party, from running a red light to failing to care for your parents properly, could cause you to lose points.
And in this world, your score becomes the ultimate truth of who you are — determining whether you can borrow money, get your children into the best schools or travel abroad; whether you get a room in a fancy hotel, a seat in a top restaurant — or even just get a date.
This is not the dystopian superstate of Steven Spielberg’s “Minority Report,” in which all-knowing police stop crime before it happens. But it could be China by 2020.
 (Vir: China’s plan to organize its society relies on ‘big data’ to rate everyone - The Washington Post)

Manipulacija ali photoshop-anje govorjene besede in filma

Na Pravokatorju Matej Kovačič piše o spreminjanju zvočnih in filmskih posnetkov, kot je bilo do sedaj mogoče to početi s fotografijami v PhotoShopu.


"

Včasih je retuširanje fotografij zahtevalo precej časa in napora, a programi kot so Photoshop ali GIMP, so možnosti manipulacij precej olajšali. Nekaj podobnega se sedaj dogaja tudi na področju zvoka. Junija 2016 je skupina raziskovalcev iz Stanforda objavila članek z naslovom Face2Face: Real-time Face Capture and Reenactment of RGB Videos. V njem so predstavili tehniko s katero je mogoče v realnem času spreminjati obrazno mimiko oseb na videoposnetkih. Ker slika pove več kot tisoč besed, si delovanje njihove tehnike lahko ogledamo v videoposnetku. Še enkrat – manipulacija poteka v realnem času.

"


Članek Face2Face: Real-time Face Capture and Reenactment of RGB Videos

Predstavitev na YouTube.

"Kaj bo to pomenilo za vrednost prisluhov pridobljenih s prikritimi preiskovalnimi ukrepi? "

Veliko podatkovje in študije spolov: primer analize tvitov

Študije spolov v času velikih podatkov dobivajo nove razsežnosti in veliko natančnejša očala za vpogled v proces oblikovanja spolnih identitet, kaj pomeni biti "pravi moški", in tudi diskriminacije na podlagi spola.

Raziskovalci so analizirali 19 milijonov tvitov, da bi dobili vpogled v obstoječo klimo mizoginije in konstruktov moškosti, kakor je to razvidno iz objav na družbenem omrežju Twitter.

Več v poročilu Masculinity and Misogyny in the Digital Age.

Analiza plač »Know Your Worth ™«

Glassdoor je pripravil podatkovno analitiko plač za 190 držav, kjer lahko vsakdo preveri, koliko njegova plača odstopa od povprečja. Delavci so delili podatke o svojih plačah – obljuba popolne anonimnosti (! ali ?) – in delovnih mestih. Podatke je zagotovilo 33 milijonov ljudi iz 600.000 delovnih organizacij.

Gre za večanje »workplace transparency«: po eni strani niveliranja upravičenih pričakovanj in po drugi - delodajalčevi - strani za »pošteno« plačilo. Vse to lahko vodi do kvalitetnejših odnosov na delovnem mestu.

Zanimivo je videti razkorake med plačami primerljivih delovnih mest: med regijami, državami in glede na demografske značilnosti (npr. razlike med spoloma, glede na starost).

Omejitev je, da sistem primerja le osnovne plače (brez dodatkov raznih vrst). Omejitev je, da anomalije, če le dovolj obsežne na agregatni ravni, vzame kot »normalne«. Skratka, omogoča odpravo mikro anomalij, ne pa odprave vseh strukturnih sprememb, saj so npr. nekatera dela ali poklici lahko sistematično premalo ali preveč ovrednoteni.

Za Sloveniji aplikacija slabše deluje, a lahko poskusite izračunati »svojo tržno ceno«, kot se izražajo pri Glassdoor.

  

Aplikacija ponuja še trende ponudbe dela po svetu.

Več: Your personalized salary estimate basedon today's job market.

Intervju z Markom Grobelnikom - glasnikom digitalnih tehnologij

Marko Grobelnik je znanstvenik, ki se ukvarja z umetno inteligenco, raziskuje na Institutu Jožefa Stefana in je postal glasnik digitalnih tehnologij RS.

Kaj meni o Uberju v Sloveniji?

"

zakaj se pa ljubljanski taksisti niso prej sami spomnili česa takega in zadeve razširili med ljudi? Uber sploh ne bi imel priložnosti priti sem.

"

Kaj meni o poučevanju v angleščini?

"

Če že imamo odtok, bi morali poskrbeti še za pritok na drugi strani. Kkovostne delovne sile, da se tako izrazim. Tukaj je nekaj problemov zaradi pouka, ki ni v angleščini, do številnih administrativnih ovir. Kot športnik veliko lažje dobiš državljansko kot znanstvenik.

"

Kaj bo počel kot glasnik?

"

Ena izmed mojih vlog bo, da se o teh dobrih stvareh govori, da se pove na glas, kaj je v redu. Negativnih zadev se bom tudi dotikal tu in tam, vendar imam v jamranju že toliko konkurence pri drugih, da se s tem v Sloveniji ne splača ukvarjati.

"

Kaj meni o nagrajevanju slovenskih raziskovalcev?

"

Od vedno smo imeli prikrite zaposlitve. Zakaj? Ker smo vsi morali imeti drugi in tretji posel, da smo lahko preživeli. 

...

Poglejmo programerski posel. Slovenija ima veliko programerjev. Ogromno jih sedi v Sloveniji, ampak dela v popoldanskem, večernem ali kakršnem koli času za neke tuje firme kot najeta delovna sila. Samo vidi se ne. 

"

Več na MMC.