Teorija drona - nova knjiga

Pri založbi Krtina je izšla knjiga Grégoire Chamayou: Teorija drona (zbirka Krt).

Vsaka tehnika nosi s seboj neko filozofijo, ki nazadnje vpliva na vsakdanje življenje uporabnikov. V tej luči Chamayou analizira pojav dronov, predvsem oboroženih daljinsko vodenih letal, katerih uporaba je  v zahodnih vojskah vedno večja. Načeloma oborožen dron zgolj ponuja možnost hipne in razmeroma poceni uporabe sile povsod po svetu brez nevarnosti za napadalca. Vendar se s tem zgodi še marsikaj drugega: odpade načelo osebne vpletenosti, ki je od nekdaj zaznamovala vojskovanje; z zmanjšanjem tveganja se poveča verjetnost uporabe sile; spremeni se pojem sovražnika, temeljni pojem političnega; ogroženost potencialnih tarč postane permanentna; izbriše se meja, ki ločuje vojno in mir. Morda ima zadnji poudarek še najgloblje posledice, kajti kot opozarja Chamayou, vojaška uporaba dronov ne sledi niti logiki miru, v tem primeru bi pač imeli opraviti z izvensodnimi poboji, niti logiki vojne, ki ima ravno tako svoja pravila, od vojne napovedi preko nadzora ozemlja do razlikovanja med vojaki in civilisti. S tem pa uporaba trotov otipljivo vpliva na našo lastno demokratično vsakdanjost in nas postavlja pred vrsto pravnih, političnih in moralnih vprašanj, verjetno pa tudi praktičnih posledic.

Grégoire Chamayou, 1976, je francoski filozof mlajše generacije, raziskovalec na CNRS v Lyonu in predavatelj na univerzi Paris Ouest (prej Nanterre). Njegovo glavno področje raziskovanja je zgodovina idej, še zlasti povezav med znanostjo in tehnologijo, in nemška filozofija. (ZALOŽBA KRTINA)

Točkovanje Kitajcev

Kitajska načrtuje poseben točkovni sistem, s katerei bodo državljanom pripisali numerično oceno glede na ocene v šoli, obnašanje v javnosti, pomaganje starejšim, poklic, prekrške in podobno. Z "dobrimi" dejanji si bodo oceno zviševali, s "slabimi" pa zmanjševali. Višje število točk bo pomenilo možnost vpisa na boljše šole, uveljavljanje popustov pri najemu hotelske sobe, boljše pogoje za odobritev kredita in podobno. 

Imagine a world where an authoritarian government monitors everything you do, amasses huge amounts of data on almost every interaction you make, and awards you a single score that measures how “trustworthy” you are.
In this world, anything from defaulting on a loan to criticizing the ruling party, from running a red light to failing to care for your parents properly, could cause you to lose points.
And in this world, your score becomes the ultimate truth of who you are — determining whether you can borrow money, get your children into the best schools or travel abroad; whether you get a room in a fancy hotel, a seat in a top restaurant — or even just get a date.
This is not the dystopian superstate of Steven Spielberg’s “Minority Report,” in which all-knowing police stop crime before it happens. But it could be China by 2020.
 (Vir: China’s plan to organize its society relies on ‘big data’ to rate everyone - The Washington Post)

Manipulacija ali photoshop-anje govorjene besede in filma

Na Pravokatorju Matej Kovačič piše o spreminjanju zvočnih in filmskih posnetkov, kot je bilo do sedaj mogoče to početi s fotografijami v PhotoShopu.


"

Včasih je retuširanje fotografij zahtevalo precej časa in napora, a programi kot so Photoshop ali GIMP, so možnosti manipulacij precej olajšali. Nekaj podobnega se sedaj dogaja tudi na področju zvoka. Junija 2016 je skupina raziskovalcev iz Stanforda objavila članek z naslovom Face2Face: Real-time Face Capture and Reenactment of RGB Videos. V njem so predstavili tehniko s katero je mogoče v realnem času spreminjati obrazno mimiko oseb na videoposnetkih. Ker slika pove več kot tisoč besed, si delovanje njihove tehnike lahko ogledamo v videoposnetku. Še enkrat – manipulacija poteka v realnem času.

"


Članek Face2Face: Real-time Face Capture and Reenactment of RGB Videos

Predstavitev na YouTube.

"Kaj bo to pomenilo za vrednost prisluhov pridobljenih s prikritimi preiskovalnimi ukrepi? "

Veliko podatkovje in študije spolov: primer analize tvitov

Študije spolov v času velikih podatkov dobivajo nove razsežnosti in veliko natančnejša očala za vpogled v proces oblikovanja spolnih identitet, kaj pomeni biti "pravi moški", in tudi diskriminacije na podlagi spola.

Raziskovalci so analizirali 19 milijonov tvitov, da bi dobili vpogled v obstoječo klimo mizoginije in konstruktov moškosti, kakor je to razvidno iz objav na družbenem omrežju Twitter.

Več v poročilu Masculinity and Misogyny in the Digital Age.

Analiza plač »Know Your Worth ™«

Glassdoor je pripravil podatkovno analitiko plač za 190 držav, kjer lahko vsakdo preveri, koliko njegova plača odstopa od povprečja. Delavci so delili podatke o svojih plačah – obljuba popolne anonimnosti (! ali ?) – in delovnih mestih. Podatke je zagotovilo 33 milijonov ljudi iz 600.000 delovnih organizacij.

Gre za večanje »workplace transparency«: po eni strani niveliranja upravičenih pričakovanj in po drugi - delodajalčevi - strani za »pošteno« plačilo. Vse to lahko vodi do kvalitetnejših odnosov na delovnem mestu.

Zanimivo je videti razkorake med plačami primerljivih delovnih mest: med regijami, državami in glede na demografske značilnosti (npr. razlike med spoloma, glede na starost).

Omejitev je, da sistem primerja le osnovne plače (brez dodatkov raznih vrst). Omejitev je, da anomalije, če le dovolj obsežne na agregatni ravni, vzame kot »normalne«. Skratka, omogoča odpravo mikro anomalij, ne pa odprave vseh strukturnih sprememb, saj so npr. nekatera dela ali poklici lahko sistematično premalo ali preveč ovrednoteni.

Za Sloveniji aplikacija slabše deluje, a lahko poskusite izračunati »svojo tržno ceno«, kot se izražajo pri Glassdoor.

  

Aplikacija ponuja še trende ponudbe dela po svetu.

Več: Your personalized salary estimate basedon today's job market.

Intervju z Markom Grobelnikom - glasnikom digitalnih tehnologij

Marko Grobelnik je znanstvenik, ki se ukvarja z umetno inteligenco, raziskuje na Institutu Jožefa Stefana in je postal glasnik digitalnih tehnologij RS.

Kaj meni o Uberju v Sloveniji?

"

zakaj se pa ljubljanski taksisti niso prej sami spomnili česa takega in zadeve razširili med ljudi? Uber sploh ne bi imel priložnosti priti sem.

"

Kaj meni o poučevanju v angleščini?

"

Če že imamo odtok, bi morali poskrbeti še za pritok na drugi strani. Kkovostne delovne sile, da se tako izrazim. Tukaj je nekaj problemov zaradi pouka, ki ni v angleščini, do številnih administrativnih ovir. Kot športnik veliko lažje dobiš državljansko kot znanstvenik.

"

Kaj bo počel kot glasnik?

"

Ena izmed mojih vlog bo, da se o teh dobrih stvareh govori, da se pove na glas, kaj je v redu. Negativnih zadev se bom tudi dotikal tu in tam, vendar imam v jamranju že toliko konkurence pri drugih, da se s tem v Sloveniji ne splača ukvarjati.

"

Kaj meni o nagrajevanju slovenskih raziskovalcev?

"

Od vedno smo imeli prikrite zaposlitve. Zakaj? Ker smo vsi morali imeti drugi in tretji posel, da smo lahko preživeli. 

...

Poglejmo programerski posel. Slovenija ima veliko programerjev. Ogromno jih sedi v Sloveniji, ampak dela v popoldanskem, večernem ali kakršnem koli času za neke tuje firme kot najeta delovna sila. Samo vidi se ne. 

"

Več na MMC.

Flash crash sees the pound gyrate in Asian trading

Algoritmično trgovanje na borzah povzroča hitre padce in dvige (Flach crash) vrednosti "česarkoli že", na primer VB funta. Poroča BBC.