Analiza učinkov Velikega podatkovja za pravo varstva osebnih podatkov

V iztekajočem se letu 2014 sta dve osrednji asociaciji za pravno varstvo osebnih podatkov izdali mnenje o vplivih Velikega podatkovja na zasebnost in pravo varovanja osebnih podatkov:

1.

Delovna skupina iz 29. člena (Direktive o varstvu osebnih podatkov 95/46/ES), ki združuje nacionalne nadzorne organe za varstvo osebnih podatkov (DPA), se je v 2014 opredelila do velikega podatkovja v Izjavi z dne 16.9.2014.

Po njenem mnenju je veliko podatkovje fenomen, ki sproža družbena, pravna in etična vprašanja, med njimi tudi glede zasebnosti in varovanja osebnih podatkov. Za razliko od nekaterih akterjev je jasno izrazila mnenje, da je potrebno razvoj velikega podatkovja usmerjati povsem v skladu z obstoječim pravnim okvirjem za varovanje osebnih podatkov; ni razlogov za neupoštevanje načela uporabe podatkov v skladu z namenom njihovega zbiranja in načela minimizacije podatkov, zbiranja le tistih nujno potrebnih za dosego legitimnega, specifičnega in eksplicitnega namena.

Opozorila je na nevarnost, da iz (nezaščitenih) neosebnih podatkov z vedno večjimi analitičnimi zmogljivostmi računalnikov in podatkovnega rudarjenja odkrijemo vzorce posameznikovega obnašanja. Nezaščiteni podatki lahko privedejo do zelo osebnih podatkov in reidentifikacije, kar je poseben problem, ki ga bo pravo varstva osebnih podatkov moralo rešiti. In kar za nazaj spreminja pravni položaj podatkov.


2.

Mednarodna delovna skupina o varovanju podatkov v telekomunikacijah pa je izdela še bolj natančno Poročilo o implikacijah velikega podatkovja za pravo varstva osebnih podatkov. V njem je identificirala naslednje izzive za zasebnost:

- uporaba podatkov za nove namene (v nasprotju z namenom njihovega zbiranja),
- podatkovno maksimiziranje (v nasprotju z načelom minimizacije),
- pomanjkanje transparentnosti (posameznikove pravice biti seznanjem s shranjevanjem, obdelovanjem itn. podatkov),
- kompilacija podatkov lahko odkrije občutljive informacije,
- tveganje reidentifikacije,
- varnostna tveganja (npr. pred izgubo, spreminjanjem podatkov),
- tveganje napačnih podatkov,
- nesorazmerja moči med posameznikom, na katerega se podatki nanašajo, in obdelovalci podatkov
- tveganje podatkovne diskriminacije in determinizma,
- "chilling-effect" na druge pravice,
- "filter bubbles" učinek, ko posamezniki prejemajo samo še informacije na podlagi preteklih aktivnosti in njihovega profiliranja.

Vizualna predstavitev ranljivosti velikega podatkovja

Na spletni strani Information is beautiful (informacije so čudovite) je objavljen nazoren prikaz nekaterih največjih posegov v baze podatkov na globalni ravni v času od leta 2004 dalje. Zajeti so primeri, v katerih je prišlo do nenamerne masovne javne objave ali razkritja podatkov, do tovrstnega ravnanja na podlagi hekerskega vdora, do notranjega (insajderskega) razkritja podatkov, do zlorabe podatkov zaradi ukradenega ali izgubljenega računalnika ali nosilca podatkov in do javne objave podatkov zaradi slabega sistema njihovega varovanja. Iz pregleda je med drugim razvidno, da število resnih kršitev na tem področju narašča sorazmerno z rastjo podatkovnih baz, ranljivi pa so praktično vsi sistemi, ki ustvarjajo velike podatke (spletna podjetja, banke, letalske družbe, zdravstvene ustanove), pri čemer so med najbolj izpostavljenimi finančne institucije. 

PREGLED ELEKTRONSKIH NAPRAV V ORGANIZACIJI

Čeprav se običajno povezuje pregled računalnika, mobilne naprave, itd. z zbiranjem dokazov v kazenskem postopku, pa v zadnjem času to postaja vse bolj pereče vprašanje tudi v okviru delovnega razmerja, tako v javnem, kot tudi zasebnem sektorju. V primeru, ko delavec krši svoje dolžnosti v okviru delovnega razmerja (na primer ko gre za izdajo poslovne skrivnosti, tajnih podatkov, itd.), ima delodajalec seveda upravičen interes, da ugotovi obstoj kršitve in izpelje ustrezen delovnopravni postopek (disciplinski postopek, odpoved delovnega razmerja v skladu z Zakonom o delovnih razmerjih-1 (2013) ter Zakonom o javnih uslužbencih (2012)). Ker pa slovenska in evropska ureditev delavcu na delovnem mestu priznavata utemeljeno pričakovanje zasebnosti, obstajajo v zvezi s tem omejitve, ki jih velja spoštovati, tudi zaradi možnih negativnih za samega delodajalca v obliki civilne in kazenske odgovornosti. Seveda omejitve pregleda elektronskih naprav niso vezane zgolj na delovno razmerje, ampak so relevantne tudi v primeru drugih pravnih podlag, na podlagi katerih se opravlja dejavnost oz. delo. O tem je več pomembnih mnenj in smernic podal tudi slovenski Informacijski pooblaščenec (glej na primer: vir 1, vir 2, vir 3 in vir 4).

Zasebnost, kaj je že to?

Po včerajšnji tragediji v kavarni v Sydneyju avstralski mediji ne kažejo posebne pietete do žrtev, ki so preživeli ugrabitev in policijsko akcijo. Najbrž ima javnost pravico vedeti, kdo so. /sarkazem off

via geeksaresexy (CC)

Avstralski Daily Telegraph (seveda del Murdochovega medijskega imperija) je objavil dolg članek* o posameznih talcih, pri čemer je informacije o njih: starost, zaposlitev, izobrazbo, tudi fotografije zbiral vsepovsod. V večini primerov "vsepovsod" pomeni "vsepovsod na internetu", najbolj bogata z informacijami so tako socialna omrežja, Youtube, Facebook in LinkedIn (ne nujno profili samih žrtev, v poštev pridejo tudi njihovi sorodniki).

Ste se kdaj vprašali, koliko informacij o sebi lahko najdete samo s prepostim guglanjem? Najbrž se neki razumni količini le-teh v sodobnem svetu ne moremo izogniti. Vsaj deloma (v primeru LinkedIn-a najbrž v celoti) so tudi ti profili namenjeni poslovnim stikom in povezavam in so sestavni del modernega poslovanja in ustvarjanja novih možnosti.

A tudi povsem profesionalen profil na LinkedIn-u je v primeru takšne zlorabe vir preveč informacij. Zakaj že, je pomembno, ali je ena izmed talk odvetnica, zdravnica ali maserka?


* Povezavo dodajam z mešanimi občutki o potrebi po samocenzuri. Nisem prepričana, ali je klik s tem dodatnim komentarjem upravičen ali ne. Presodite sami.

Podcrto.si: Koliko kaznivih dejanj se je zgodilo v vaši ulici?

Na neodvisnem spletnem portalu podcrto.si, ki je namenjen objavljanju poglobljenih novinarskih vsebin o družbi, so na podlagi podatkov policije in reportaž s terena pripravili analize nasilnih oblik kriminala v Sloveniji v obdobju 2009 – 2013/2014.

Analize so dostopne na http://podcrto.si/dosje/kriminal/, predstavljajo pa zametek kartiranja kriminalitete (t.i. crime mapping), ki z uporabo velikega, predvsem policijskega podatkovja omogoča identifikacijo »vročih točk« na posameznem geografskem območju, vključuje pa tudi  analizo vzorcev kriminalitete, ki dalje omogoča prepoznavo trendov in uspešnejšo preventivo.

Podoben, sicer znatno obsežnejši ameriški projekt je dostopen na http://www.crimemapping.com/. 

Moč socialnih omrežij

Spodnjo fotografijo je posnel fotograf Paul Wolfe na pohodu v ameriškem Oregonu. Na njej je par zaljubljencev, tradicionalna poza pa nakazuje na enega izmed najintimnejših trenutkov v njuni zvezi. Fotograf je par slučajno srečal malo pred tem, ko se je čez čas obrnil nazaj in videl tak prizor, pa si je dejal, da ga mora posneti, saj

Foto: Paul Wolfe

"tam ni bilo nikogar drugega, ki bi to lahko storil,"

poleg tega pa je začutil, da

"je [zanj] kot umetnika in kot človeka pomembno, da ga ovekoveči."

A ni ostalo pri tem. Wolfe je na prigovarjanje prijateljev, ki so posnetek videli objavljen na njegovem Instagram računu in Facebook strani, poskusil najti zaljubljeni par ter mu izročiti posneto fotografijo. Obrnil se je na uporabnike Reddita ter jih povprašal, ali vedo, kdo bi par lahko bil. Pičlih 5 ur je bilo potrebnih, da se je našla ženinova priča, ki bo fotografijo rada prevzela in predala zaročencema.

Mladi par, ki so ga mediji zatem hitro našli, je bil nad fotografijo navdušen in vesel, da lahko tudi na ta način podoživi vzhičenje dragocenega trenutka. Fotografijo sta uporabila tudi za spletno stran, na kateri zbirata sredstva za svoje "dobrodelne medene tedne".

Krasna zgodba in krasna fotografija za mladi par. Ali pač?

Nič v tej zgodbi ni protipravno. Nasprotno, prav simpatično je, pa še fotografija je vredna okvirja, četudi nisi na njej. Kljub temu bomo tisti bolj cinični med nami najbrž vzdihovali po izgubljeni zasebnosti in ukradeni samoti.

A kar me v tej objavi zanima, je moč, ki jo skrivajo razne oblike socialnih omrežij. Od Facebooka, kjer so komentarji fotografa navdahnili k iskanju mladega para, do ključnega v tej zgodbi - Reddita. Reddit je platforma, na kateri se dogaja marsikaj. Od duhovitih vprašanj, fascinantnih fotografij, zanimivih povezav, znanstvenih problemov, življenjskih dilem, pa vse do amaterskih detektivskih zgodb kot jo je spodbudila ta fotografija.

Bolj znana, veliko temačnejša detektivska zgodba je tista, ki jo je na Redditu sprožil bombni napad na Bostonskem maratonu lani aprila. Takrat so se "Redditovci" s pomočjo 4chan-a, Twitterja in Facebooka združili v množičnem iskanju (crowdsourcing) potencialnega storilca in napačno identificirali domnevnega bombaša. Zgodba, ki jo je povzela večina klasičnih medijev, je posegla celo v policijsko preiskavo, ("najverjetnejšega" storilca pa so zatem našli mrtvega, pred napadom je bil že dlje časa pogrešan), prikazala pa najtemačnejši duh vigilantizma v sodobnem času. Pred kratkim je bila skupaj z dilemami dobro povzeta v epizodi Sorkinove serije The Newsroom, ki se sprašuje tudi o odgovornosti medijev za svoje poročanje (spraševanje, ki je v zadnjih tednih tudi pri nas zelo aktualno).

Tudi v tej zgodbi so seveda posamezniki tisti, ki klikajo, iščejo, identificirajo in se igrajo strokovnjake. A nov medij daje (tudi) človeški neumnosti nove razsežnosti.

Načela za dobo velikega podatkovja

Ameriško združenje za državljanske pravice je oblikovalo naslednja načela za dobo velikega podatkovja:

1 . omejitev visokotehnološkega profiliranja (nova nadzorovalna orodja in tehnike zbiranja podatkov, ki lahko prikažejo podrobne podatke o osebi ali skupini oseb, ustvarjajo povečana tveganja za profiliranje in diskriminacijo. Kadar so tovrstni mehanizmi uporabljeni, morajo obstajati jasne meje in učinkoviti revizijski mehanizmi, ki bodo zagotavljali njihovo odgovorno in nepristransko uporabo);

2 . nepristranskost v procesih avtomatiziranega odločanja (informatizirano odločanje na področjih zaposlovanja,  zdravstva, izobraževanja, kreditiranja ipd. je treba presojati po učinkih na »prave« (t.j. žive, obstoječe) ljudi, delovati pa morajo pravično za vse skupine in varovati interese deprivilegiranih oseb in tistih, ki so bili v preteklosti že deležni diskriminacije);

3 . varovanje ustavnih načel (odredbe za preiskavo in drugi neodvisni nadzorni mehanizmi nad delom organov odkrivanja in pregona kaznivih dejanj so pomembni, vladne podatkovne zbirke pa ne smejo biti podlaga za zmanjševanje temeljnih pravih varovalk, vključno z zasebnostjo in svobodo združevanja);

4 . povečanje nadzora posameznika nad osebnimi podatki (posameznik mora imeti pomembno in fleksibilno kontrolo nad tem, kako korporacije zbirajo njegove podatke, kako jih uporabljajo in delijo. Nejavne informacije ne smejo biti razkrite oblastnim organom izven sodnih postopkov);

5 . varovanje posameznikov pred netočnimi podatki (vladne in korporacijske podatkovne zbirke morajo vsakomur (brez izjeme) omogočiti, da ustrezno zagotovi točnost osebnih podatkov, na podlagi katerih se sprejemajo odločitve o njegovih pravicah in obveznostih. To zajema razkritje podatkov in pravico do popravka, če ti podatki niso točni). 

Vpliv velikega podatkovja na politične kampanje in volilce

Obamov uspeh na zadnjih ameriških predsedniških volitvah je v veliki meri pripisati uspešni rabi tarčnega naslavljanja volilcev, uporabe javno dostopnih podatkov in velikega podatkovka in analitike, ki je prepoznala verjetne volilce demokratske opcije in prejela poseben targetiran poriv, da je odšla na volitve.

Veliko podatkovje vstopa v politični boj in sledeč članek kaže, kako velike naftne družbe v Kanadi prepoznavajo potencialne podpornike svoje agende s pomočjo tehnik velikega podatkovja in jih novačijo. Več na Motherboard:

"

Most political campaigns, many major retailers and large businesses, and even liberal NGOs use advanced database software to try to identify and maintain voters and customers. It probably shouldn't be surprising that in the age of big data, PR firms and oil companies are tapping robust analytics and tracking tools to try to convert ideological proponents. 

"

UCL London, PhD štipendija: zasebnost, kriptografija

Razpis za doktorsko štipendijo na UCL, rok: 15.12.2014.

Več:

Dr Emiliano De Cristofaro: 

"
I have a grant to support a fully-funded PhD studentship at University
College London (UCL) to work at the intersection of privacy engineering,
security, applied cryptography, and machine learning.

Prospective students who have been involved in competitive research
projects (possibly leading to a publication), and have a strong background
in at least two of the aforementioned topics, are encouraged to send an
email with a short CV and a list of references to jobs@emilianodc.com

The (strict) deadline to apply through UCL's system is then December 15th.
"


Kontakt:

Dr Emiliano De Cristofaro
Senior Lecturer (Associate Professor)
Computer Science Department
University College London
http://emilianodc.com

Ko veliko podatkovje postane osebno ...

"... it is that much easier to educate yourself on how it is collected and how meaning might be derived from it." Kot pravi avtorica, ki si je za cilj svojega projekta med drugim zadala "to give people access to their own data, securely protected but also presented in illuminating ways", se v trenutku, ko začnemo pregledovati (meta)podatkovne zbirke o nas samih, začne proces podatkovnega opismenjevanja ... Podatkovnjaki (i.e. podatkovni zanesenjaki), in vsi tisti, ki bi radi postali bolj "data literate",  boste našli še več zanimivih povezav na njeni projektni podstrani Path//Ways in njeni osebni spletni strani Mimionuoha. Tiste, ki bi radi njen eksperiment iz prispevka za National Geographic preizkusili s pomočjo svojih lastnih mobilnih prometnih podatkov pa napotujem na prispevek kolegov iz Slo-techa z naslovom "Kako so v praksi videti prometni podatki"...

Grožnje informacijski varnosti pri rabi mobilnih naprav

Včasih uporabniki kar sami prispevamo k delitvi podatkov, tudi z nepazljivo uporabo mobilnih naprav. V zvezi s tem je septembra na Fakulteti za varnostne vede Univerze v Mariboru uspešno zagovarjal doktorsko disertacijo z naslovom Grožnje informacijski varnosti pri rabi mobilnih naprav Blaž Markelj. Doktorska disertacija prvič sistematično prikazuje razvoj mobilnih naprav, njihovo rabo, grožnje ter možne zaščite pred njimi. Poleg omenjenega teoretičnega dela disertacija vsebuje še dvostopenjsko raziskavo, ki je zajela 34 slovenskih organizacij in ugotavljala celovit pogled na rabo mobilnih naprav. Pri tem so ključna vprašanja, ali se njihovi uporabniki zavedajo groženj mobilnim napravam, ali uporabljajo varnostne rešitve, s kakšnim namenom uporabljajo mobilne naprave ter kaj jim to pomeni (npr: konkurenčno prednost v poslovnem svetu). V prvem delu raziskave je na spletni vprašalnik v celoti odgovorilo več kot 300 uporabnikov mobilnih naprav. V drugem delu raziskave pa so na vprašanja odgovarjali posamezniki, ki so v teh organizacijah zadolženi za varnost. Rezultati so pokazali, da je izobraževanje uporabnikov mobilnih naprav v organizacijah slabo opredeljeno, kar velja tudi za pravilnike in standarde, ki bi določali rabo mobilnih naprav. Rezultati raziskave tako potrjujejo, da so mobilne naprave in pripadajoča programska oprema pogosto uporabljene tako za poslovne kot zasebne namene. V poslovnem svetu mobilne naprave pomenijo konkurenčno prednost, saj omogočajo stalen dostop do informacij, zelo pomembnih za hitro in učinkovito sprejemanje odločitev. Hkrati rezultati raziskave pokažejo, da se uporabniki mobilnih naprav in organizacije, ki uporabnikom omogočajo rabo mobilnih naprav tudi za poslovne namene, zavedajo groženj, vendar ne uporabljajo primernih zaščit (tako tehničnih kot organizacijskih).

Številna teoretična spoznanja, združena z analizo rezultatov raziskave, nakazujejo potrebo po razvoju modela, ki bo organizacijam v pomoč pri uvajanju mobilnih naprav v njihov poslovni proces, in to ob upoštevanju smernic informacijske varnosti pri rabi mobilnih naprav, ki ga disertacija tudi predstavi.

cfp. delavnica "Thinking with Algorithms"

V okviru angleške raziskave financirane s strani ESRC (VB) "Securing against Future Events" bo potekala delavnica "Razmišljati z algoritmi" (Thinking with Algoritms), Gala Theatre, Durham, 26-27 February 2015.

Udeležba je brezplačna. Govornikom krijejo potne stroške.

Rok za prijavo: 20.12.2014.

Več o dogodku:

Amid the proliferation of unstructured digital data and the algorithms that make sense of that data, conventions of knowledge, meaning and sense-making appear to be significantly transforming. In a digital world, where online data streams can be mined with text analytics to discover incipient sentiment and human affects, algorithms exhibit a curious capacity for action beyond the threshold of human perceptibility. The apparently non-conscious human propensities that are considered not fully knowable to us become amenable to the differently non-conscious impulses of cognitive digital devices. With advances in machine learning, neural computation and experimental knowledge discovery – identifying clusters or patterns that were not previously perceptible – the actions of algorithms on humans, objects, and other algorithms pose new questions for philosophy, ethics and politics.

The workshop organisers seek contributions that engage with, or respond to, the work of Katherine Hayles for the many questions it provokes and addresses for our times. Do algorithms compute beyond the threshold of human perceptibility and consciousness? Can ‘thinking’ and ‘learning’ digital devices reflect or engage durational time? Do digital forms of cognition radically transform workings of the human brain and what humans can perceive or decide? How do algorithms act upon other algorithms, and can they learn recursively from each other? What kind of sociality or associative life emerges from the human-machinic cognitive relations that we see with association rules and analytics?

The event is funded within Prof. Louise Amoore’s ESRC ‘Securing against Future Events’ project (www.securitysfutures.org) and is free to attend. Research postgraduates and early career researchers whose abstracts are accepted will have their travel and accommodation costs reimbursed to a maximum of £200. Please submit abstracts of up to 400 words to: volha.piotukh@durham.ac.uk by 20 December 2014, using ‘Thinking with Algorithms’ as your subject line.

Zakaj je zasebnost pomembna

V svojem TED predavanju posnetem oktobra 2014 novinar Glenn Greenwald, ki je med prvimi obsežno pisal o razkritjih Edwarda Snowdena, navaja argumente, zakaj je zasebnost pomembna, tudi če menimo, da nimamo kaj skrivati.

Konferenca: Vpliv velikega podatkovja na enakost potrošnikov

Na prihajajoči konferenci Big Data: A Tool for Inclusion or Exclusion? (FTC, Washington, US) se bodo lotili implikacij kategoriziranja potrošnikov in napovedovanja njihovega vedenja z analitiko velikega podatkovja za družbeno enakost. Proučili bodo potencialno pozitivne in negativne učinke velikega podatkovja na prebivalstvo z nižjimi dohodki.

"
 Companies such as financial institutions, online and brick and mortar retailers, lead generators, and service providers may use big data in the following ways:

-  To reward loyal customers with better customer service or shorter wait times.

- To offer different prices or discounts to different consumers. For example, a financial institution may offer a consumer a discounted mortgage rate if that consumer has a checking, savings, credit card, and retirement account with a competitor.

- To tailor advertising for financial products. For example, high-income consumers may receive offers for “gold level” credit cards and low-income consumers may receive offers for subprime credit cards.

- To assess credit risks of particular populations. For example, some commentators have highlighted the use of unregulated “aggregate scoring models” that assess credit risks, not based on the credit characteristics of individual consumers, but on the aggregate credit characteristics of groups of consumers who shop at certain stores.

 "

"Pametno kaznovanje" ali (zlo)raba podatkov?

Kriminalna prognoza je v ZDA znova na pohodu, tokrat z novim imenom - "evidence-based sentencing". "Dokazi", na podlagi katerih naj bi končno našli pravo kazen za posameznega obsojenca, so takorekoč vse, kar je o posamezniku mogoče najti: izobrazba, socialni status, zdravje, prebivališče, družinske povezave itd.
Ko vse te informacije vstaviš v obrazec, ti ta povsem zanesljivo pove, kakšna kazen je za posameznika najbolj ustrezna.  Ali pač?

Google dobi novo zahtevo za izbris iz iskalnika vsakih 8 milisekund

Now, for the first time ever, Google has processed an average of more than one million URLs per day. ... Google is currently asked to remove an infringing search result every 8 milliseconds, compared to one request per six days back in 2008. (Google Asked to Remove 1 Million Pirate Links Per Day | TorrentFreak)

cfp. Simpozij »Surveillance, Tecnopolitics, Territories«

Latin American Network of Surveillance, Technology and Society Studies

vabi na 3. International LAVITS Symposium »Surveillance, Tecnopolitics, Territories«

13.– 15. maja 2015, Rio de Janeiro, Brazilija

  

Raziskovalni prolog (?): O ponovni uvedbi hrambe prometnih podatkov in o sorazmernosti uporabe prometnih podatkov ...

Kolegi iz Slo-Techa so objavili dva zanimiva zapisa, in sicer o prihajajočih dopolnitvah ZEKom in ZKP in glede sorazmernosti uporabe prometnih podatkov. S slednjim so implicite tako organom pregona in odkrivanja kot tudi raziskovalcem vrgli rokavico oziroma podali pobudo za  podrobnejšo analizo uporabe ukrepov iz 149.b člena ZKP. Challenge accepted!

Evropska komisija poziva vlade: "wake-up the big data revolution"

Digitalna Agenda 2020 vsebuje področje Velikega podatkovja, julija 2014 pa je Komsija sprejela Strategijo za veliko podatkovje.

Evropska komisija percipira veliko podatkovje kot priložnost za zagon na "podatkih temelječe ekonomije" in poziva vlade naj izkoristijo potencial velikega podatkovja:

"

Vsako minuto se v svetu ustvari 1,7 milijona milijard bajtov podatkov, kar je enakovredno 360 000 DVD: več kot 6 megabajtov podatkov na osebo na dan. Podatkovni sektor ima posledično 40-odstotno rast na leto, kar je 7-krat več kot skupni informacijski in komunikacijski trg. Masovni podatki že omogočajo hitrejšo diagnozo možganskih poškodb, določitev najboljšega kraja za postavitev vetrnih elektrarn, preprečevanje prometnih zamaškov in napoved donosa pridelkov v državah v razvoju. Tehnologija in storitve masovnih podatkov v svetu bodo leta 2015 vredne že 16,9 milijarde ameriških dolarjev in ustvarjale več sto tisoč novih delovnih mest v Evropi. Produktivnost podjetij, ki pri svojih postopkih odločanja uporabljajo znanje, temelječe na podatkih, se povečuje 5 oziroma 6-odstotno.

"