Čeprav se običajno
povezuje pregled računalnika, mobilne naprave, itd. z zbiranjem dokazov v
kazenskem postopku, pa v zadnjem času to postaja vse bolj pereče vprašanje tudi
v okviru delovnega razmerja, tako v javnem, kot tudi zasebnem sektorju. V
primeru, ko delavec krši svoje dolžnosti v okviru delovnega razmerja (na primer
ko gre za izdajo poslovne skrivnosti, tajnih podatkov, itd.), ima delodajalec
seveda upravičen interes, da ugotovi obstoj kršitve in izpelje ustrezen
delovnopravni postopek (disciplinski postopek, odpoved delovnega razmerja v
skladu z Zakonom o delovnih razmerjih-1 (2013) ter Zakonom o javnih uslužbencih
(2012)). Ker pa slovenska in evropska ureditev delavcu na delovnem
mestu priznavata utemeljeno pričakovanje zasebnosti, obstajajo v zvezi s tem
omejitve, ki jih velja spoštovati, tudi zaradi možnih negativnih za samega
delodajalca v obliki civilne in kazenske odgovornosti. Seveda omejitve pregleda
elektronskih naprav niso vezane zgolj na delovno razmerje, ampak so relevantne
tudi v primeru drugih pravnih podlag, na podlagi katerih se opravlja dejavnost
oz. delo. O tem je več pomembnih mnenj in smernic podal tudi slovenski Informacijski
pooblaščenec (glej na primer: vir 1, vir 2, vir 3 in vir 4).
Ni komentarjev:
Objavite komentar