Evropsko sodišče za
človekove pravice je v začetku septembra sprejelo zanimivo odločitev Sérvulo
& Associados - Sociedade de Advogados, RL proti Portugalski. Pritožnika je predstavljala
odvetniška pisarna in v njej zaposleni odvetniki. Na Portugalskem je bila
namreč sprožena kazenska preiskava zaradi suma korupcije in pranja denarja v
zvezi s portugalskim nakupom dveh podmornic od Nemčije zoper sedem portugalskih
in nemških državljanov, vključno zoper odvetnika, ki je delal v imenu
pritožnika. Izdana je bila sodna odredba za preiskavo prostorov omenjene
odvetniške pisarne in za zaseg relevantnih predmetov. Preiskovalni sodnik je odobril
tudi zaseg elektronskih podatkov na podlagi 35 ključnih besed, kot sta na
primer finančni prispevek, financiranje. Že pred izvedbo hišne preiskave se je
pritožnik pritožil, da so izbrane ključne besede preveč splošne, da jih pisarna
pogosto uporablja in bi zato njihova uporaba vodila k nesorazmernemu zasegu
dokumentov, ki so nerelevantni za preiskavo in pokriti s poklicno skrivnostjo.
Preiskovalni sodnik je odobril pritožbi in odredil zapečatenje zaseženih
predmetov. Pritožbeno sodišče je zavrnilo pritožbo, preiskovalni sodnik je
zaukazal uničenje 850 dokumentov z osebni podatki ali poklicno skrivnostjo,
preiskava pa je bila ustavljena.
Sodišče je pritožbo
obravnavalo z vidika osmega člena konvencije in ugotovilo, da portugalski Zakon
o kazenskem postopku ter Statut odvetniške zbornice zagotavljata postopkovne
varovalke glede hišne preiskave in zasega predmetov v odvetniških pisarnah in
da so bile vse te varovalke spoštovane v konkretnem primeru. Vsi pritožniki so
bili prisotni med hišno preiskavo, vključno s predstavnikom Odvetniške
zbornice. Preiskovalni sodnik je tudi nadzoroval dejanja ter tako deloval v
vlogi sodnika garanta pred, med in po dejanju. Predvsem pa je Evropsko sodišče
za človekove pravice izpostavilo garantno vlogo sodišč v tem primeru.
Preiskovalni sodnik je tisti, ki je odločil, kateri dokument je relevanten za
preiskavo in kateri ne, in je posledično zahteval uničenje 850 dokumentov, ki
so bili zaščiteni kot osebni podatki, poklicna skrivnost ali pa so bili očitno nerelevantni
za primer. Evropsko sodišče je še odločilo, da država ni dolžna vračati kopij
podatkov, le originale, kar pa je že storila. Na podlagi spoštovanja v zakonu
predpisanih varovalk, ki so tudi v konkretnem primeru preprečile zlorabe in
arbitrarnost, je zato ugotovilo, da poseg v zasebnost iz osmega člena
konvencije ni bil nesorazmeren in da osmi člen posledično ni bil kršen.
Odločitev je relevantna
tudi za slovensko ureditev, saj je trenutno pred Ustavnim sodiščem odprta
presoja ustavnosti in odločanje o ustavni pritožbo zaradi izvedenih hišnih
preiskav in preiskav elektronskih naprav pri odvetnikih, a za razliko od
portugalske ureditve trenutna slovenska ureditev in praksa dajeta manj poudarka
sodni kontroli dejanj.
Ni komentarjev:
Objavite komentar