9. septembra 2009 je dobro organizirana kriminalna združba z uporabo ukradenega helikopterja izvedla oborožen rop gotovine iz zakladnice podjetja G4S, takrat največjega podjetja za hrambo in transport gotovine na Švedskem (v tej državi logistike v zvezi z valutami v fizični obliki ne izvajajo banke, ampak posebna zasebna podjetja). Roparjem je uspelo odnesti gotovino v vrednosti 39 mio švedskih kron (cca. 5,3 mio USD).
Policija je pri preiskavi tega ropa kljub nekaterim indicem tavala v temi, dokler niso opravili analize telefonskega prometa v času ropa. Policija je (pravilno) domnevala, da so storilci uporabljali izključno predplačniške SIM kartice, zato so podatkovni analitiki preiskali seznam vseh predplačniških telefonov, uporabljenih na širšem geografskem področju okoli kraja ropa, pri čemer so iskali potencialno skupino telefonov, ki bi tvorili lastno miniaturno omrežje. Začeli so z analizo telefonskih številk, ki so bile v različnih baznih postajah v širši okolici ropa v uporabi nekaj ur pred ropom. Pri tem so imeli malce sreče, ker se je rop odvijal v zgodnjih jutranjih urah, ko je bil telefonski promet razmeroma redek, vendar so v bazo vseeno zajeli 18.000 telefonskih številk in več kot 300.000 telefonskih klicev. Po štirih dneh analiziranja so v vzorcu odkrili zaprt krog 14 predplačniških telefonskih številk, ki so komunicirale izključno med seboj in ki so bile aktivirane le nekaj tednov pred ropom, kmalu po ropu pa so za vedno ugasnile. Identifikacija tega omrežja – čeprav v prvi fazi brez imen oz. obrazov – je policiji omogočila, da je razrešila primer. Policija je s sledenjem tem 14 telefonom preko baznih postaj namreč lahko ugotovila lokacijo oziroma gibanje posameznega storilca pred, med in po ropu, kar jim je omogočilo vpogled v to, kako je bil rop koordiniran. Zloženi skupaj, so prometni podatki torej izrisali zemljevid ropa od začetka do konca. Čeprav v tej fazi ni bilo znano, kdo so bile osebe, ki so telefone uporabljale, je to zelo osredotočilo oziroma zožilo polje preiskave (vključno z iskanjem po drugih bazah velikega podatkovja, kot so posnetki cestnih kamer ipd.) in v končni fazi vodilo do razkritja storilcev.
Celoten potek in preiskava tega ropa je opisna v elektronski knjigi Lifted (LINK) avtorja Evana Ratliffa (o preiskavi telefonskih klicev je govor v poglavju »Twelve«). V povezavi z ropom je bilo obtoženih 10 ljudi, večina je bila tudi pravnomočno obsojenih. Iz razpoložljivih podatkov ni razvidno, da bi se dokazi, pridobljeni na zgoraj opisan način, v kazenskem postopku kakorkoli problematizirali.
Policija je pri preiskavi tega ropa kljub nekaterim indicem tavala v temi, dokler niso opravili analize telefonskega prometa v času ropa. Policija je (pravilno) domnevala, da so storilci uporabljali izključno predplačniške SIM kartice, zato so podatkovni analitiki preiskali seznam vseh predplačniških telefonov, uporabljenih na širšem geografskem področju okoli kraja ropa, pri čemer so iskali potencialno skupino telefonov, ki bi tvorili lastno miniaturno omrežje. Začeli so z analizo telefonskih številk, ki so bile v različnih baznih postajah v širši okolici ropa v uporabi nekaj ur pred ropom. Pri tem so imeli malce sreče, ker se je rop odvijal v zgodnjih jutranjih urah, ko je bil telefonski promet razmeroma redek, vendar so v bazo vseeno zajeli 18.000 telefonskih številk in več kot 300.000 telefonskih klicev. Po štirih dneh analiziranja so v vzorcu odkrili zaprt krog 14 predplačniških telefonskih številk, ki so komunicirale izključno med seboj in ki so bile aktivirane le nekaj tednov pred ropom, kmalu po ropu pa so za vedno ugasnile. Identifikacija tega omrežja – čeprav v prvi fazi brez imen oz. obrazov – je policiji omogočila, da je razrešila primer. Policija je s sledenjem tem 14 telefonom preko baznih postaj namreč lahko ugotovila lokacijo oziroma gibanje posameznega storilca pred, med in po ropu, kar jim je omogočilo vpogled v to, kako je bil rop koordiniran. Zloženi skupaj, so prometni podatki torej izrisali zemljevid ropa od začetka do konca. Čeprav v tej fazi ni bilo znano, kdo so bile osebe, ki so telefone uporabljale, je to zelo osredotočilo oziroma zožilo polje preiskave (vključno z iskanjem po drugih bazah velikega podatkovja, kot so posnetki cestnih kamer ipd.) in v končni fazi vodilo do razkritja storilcev.
Celoten potek in preiskava tega ropa je opisna v elektronski knjigi Lifted (LINK) avtorja Evana Ratliffa (o preiskavi telefonskih klicev je govor v poglavju »Twelve«). V povezavi z ropom je bilo obtoženih 10 ljudi, večina je bila tudi pravnomočno obsojenih. Iz razpoložljivih podatkov ni razvidno, da bi se dokazi, pridobljeni na zgoraj opisan način, v kazenskem postopku kakorkoli problematizirali.
Ni komentarjev:
Objavite komentar