Sérvulo & Associados - Sociedade de Advogados, RL proti Portugalski

Evropsko sodišče za človekove pravice je v začetku septembra sprejelo zanimivo odločitev Sérvulo & Associados - Sociedade de Advogados, RL proti Portugalski. Pritožnika je predstavljala odvetniška pisarna in v njej zaposleni odvetniki. Na Portugalskem je bila namreč sprožena kazenska preiskava zaradi suma korupcije in pranja denarja v zvezi s portugalskim nakupom dveh podmornic od Nemčije zoper sedem portugalskih in nemških državljanov, vključno zoper odvetnika, ki je delal v imenu pritožnika. Izdana je bila sodna odredba za preiskavo prostorov omenjene odvetniške pisarne in za zaseg relevantnih predmetov. Preiskovalni sodnik je odobril tudi zaseg elektronskih podatkov na podlagi 35 ključnih besed, kot sta na primer finančni prispevek, financiranje. Že pred izvedbo hišne preiskave se je pritožnik pritožil, da so izbrane ključne besede preveč splošne, da jih pisarna pogosto uporablja in bi zato njihova uporaba vodila k nesorazmernemu zasegu dokumentov, ki so nerelevantni za preiskavo in pokriti s poklicno skrivnostjo. Preiskovalni sodnik je odobril pritožbi in odredil zapečatenje zaseženih predmetov. Pritožbeno sodišče je zavrnilo pritožbo, preiskovalni sodnik je zaukazal uničenje 850 dokumentov z osebni podatki ali poklicno skrivnostjo, preiskava pa je bila ustavljena.

Sodišče je pritožbo obravnavalo z vidika osmega člena konvencije in ugotovilo, da portugalski Zakon o kazenskem postopku ter Statut odvetniške zbornice zagotavljata postopkovne varovalke glede hišne preiskave in zasega predmetov v odvetniških pisarnah in da so bile vse te varovalke spoštovane v konkretnem primeru. Vsi pritožniki so bili prisotni med hišno preiskavo, vključno s predstavnikom Odvetniške zbornice. Preiskovalni sodnik je tudi nadzoroval dejanja ter tako deloval v vlogi sodnika garanta pred, med in po dejanju. Predvsem pa je Evropsko sodišče za človekove pravice izpostavilo garantno vlogo sodišč v tem primeru. Preiskovalni sodnik je tisti, ki je odločil, kateri dokument je relevanten za preiskavo in kateri ne, in je posledično zahteval uničenje 850 dokumentov, ki so bili zaščiteni kot osebni podatki, poklicna skrivnost ali pa so bili očitno nerelevantni za primer. Evropsko sodišče je še odločilo, da država ni dolžna vračati kopij podatkov, le originale, kar pa je že storila. Na podlagi spoštovanja v zakonu predpisanih varovalk, ki so tudi v konkretnem primeru preprečile zlorabe in arbitrarnost, je zato ugotovilo, da poseg v zasebnost iz osmega člena konvencije ni bil nesorazmeren in da osmi člen posledično ni bil kršen.

Odločitev je relevantna tudi za slovensko ureditev, saj je trenutno pred Ustavnim sodiščem odprta presoja ustavnosti in odločanje o ustavni pritožbo zaradi izvedenih hišnih preiskav in preiskav elektronskih naprav pri odvetnikih, a za razliko od portugalske ureditve trenutna slovenska ureditev in praksa dajeta manj poudarka sodni kontroli dejanj.